Otroci so bitja s svojo lastno identiteto in edinstveno osebnostjo – to starši ugotovijo že prve dni življenja svojega novorojenčka. Čeprav dojenček morda na prvi pogled deluje nebogljen, vsak, ki je v njegovi bližini, hitro ugotovi, da ima že svojo voljo in kaže povsem jasne znake svoje osebnosti. Zato je res pomembno, da odrasli (ne le starši, temveč tudi skrbniki, varuhi, pedagogi …) razumejo, da otroci niso zgolj pomanjšani odrasli ter da niso podaljšek staršev oziroma nekakšno sredstvo za uresničevanje ciljev, pričakovanj ali ambicij odraslih. Vsak otrok je namreč rojen s svojimi talenti, strastmi in sposobnostmi, zato je pomembno, da odrasli, kolikor je to le mogoče, spoštujemo in ljubeče spodbujamo.
Če individualnost ni upoštevana, se zgodi upor
Otrokovo individualnost in njegovo edinstveno osebnost je mogoče podpreti na več različnih načinov. Najprej je pomembno razumeti, da vsak otrok prihaja na svet s svojimi unikatnimi darovi ter potenciali, kot starši, skrbniki ali pedagogi pa imamo odrasli vlogo, da te darove prepoznamo, spodbujamo in podpremo. Sliši se enostavno, a v praksi navadno največji izziv predstavlja to, da se moramo odreči svojim lastnim pričakovanjem, željam in vizijam. Osredotočiti se na otroka kot posameznika pomeni opazovati, razumeti in podpreti njegove želje, sanje in poslanstvo – ne pa svojih. Čeprav je to v resnici povezano. Da bo to lahko potekalo v zdravem vrstnem redu, je smiselno, da starši skušajo slediti otrokovim zanimanjem, ne pa da si (zaradi lastnih neizpolnjenih želja iz otroštva na primer) otroka škodljivo ukalupljajo po svoje. Tak otrok bo prej ali slej pokazal, da to ni ne v redu niti ne prav. Pogosto se to pokaže šele v odrasli dobi oziroma po puberteti. Pri tem sploh ni nujno, da se pokaže čez otrokov direkten odziv, temveč se lahko pojavi posredno v obliki depresije, anksioznosti, apatije, odklonilnega vedenja, različnih bolezni itd.
Kadar se človek ne more razvijati v pravo smer (kaj je pravo je tukaj zelo individualno vprašanje), bo vede ali nevede iskal pravo pot, zato je izrednega pomena, da otroku že v fazi zgodnjega otroštva (do)pustimo, da mu je lastna koža prav.
Pogosto se zgodi, da starši spregledajo otrokovo individualnost in jo “povozijo” z lastnimi pričakovanji ter zanimanji (lahko tudi s preveč ljubezni), namesto da bi gradili in krepili otrokovo notranjo in zunanjo moč, zanimanja ter otrokov občutek lastne vrednosti in pomembnosti.
Do cilja vodi več poti
Načinov, kako spoštovati otrokovo individualnost in osebnost, je več. V prvi vrsti to vključuje poslušanje oziroma sprejemanje otrokovega mnenja, idej in želja. Otroci se izjemno hitro učijo in razvijajo – če jim omogočimo, da že zgodaj sodelujejo pri različnih odločitvah, se bodo počutili bolj samostojne in odgovornejše. To jim bo pomagalo razviti občutek lastne vrednosti ter zaupanje vase, ki sta temelj za srečno odraslo življenje.
Poleg tega pa je pomembno, da odrasli otrokom ponudimo raznolike izkušnje in priložnosti za raziskovanje interesov. Namesto da se jih po vsej sili usmerja v določene dejavnosti ali poklice, se jim lahko omogoči, da sami raziskujejo različna področja in zanimanja, potem pa najdejo tisto, kar jih resnično navdihuje. To ne bo izpopolnilo in osrečilo le njih, temveč bo posredno vplivalo na celotno družbo.
Vzgoja brez meja ne bo prinesla pravih rezultatov
Pri gradnji otrokove individualnosti in osebnosti je potrebno paziti, da se starševske oziroma odrasle odgovornosti ne prenese na otroka. Dobro se je zavedati, da je otrok še vedno otrok, da poleg podpore na različnih področjih potrebuje tudi čas za otroško igro ter zdrave meje. Spoštovati otrokovo individualnost nikakor ne pomeni, da otrok lahko dela, kar mu paše, in to kadar in kolikor mu paše. Vzgoja brez meja navadno pomeni tudi spodbujanje osebnosti brez meja – to pa v praksi običajno pomeni neučakanega, predrznega, nesramnega, agresivnega, nadvladujočega in nesočutnega posameznika.
Joga gradi otrokovo zunanjo podobo in notranjo moč
Med uspešnimi in izredno prijaznimi potmi, ki gradijo otrokovo individualnost, moč, ponos, ravnovesje in splošno dobro počutje, je joga.
Joga je res čudovita dejavnost, saj spodbuja kreativnost, samorefleksijo in notranji mir. Vse to pa v tem hitrem in sodobnem času še kako potrebujejo tudi otroci.
Joga za otroke, družinska joga ali aerial joga za otroke in najstnike pomaga najmlajšim razvijati moč, gibljivost, koncentracijo, povezanost z drugimi in seboj, obvladovati stres ter krepiti pozitivne vrednote. Poleg tega pa je tudi odličen način za raziskovanje lastne individualnosti. Joga namreč omogoča raziskovanje lastnih misli, telesa, čustev, sposobnosti ter omejitev. Otrokovo zavedanje, da je edinstven, nekaj posebnega in da počasi zmore marsikaj, ki se tiho tke ob vadbi joge, pa bo otrokom prav prišlo tudi naprej v življenju.
Pri učenju joge pa se otroci naučijo še marsikaj, med drugim tudi pomembnih vrednot, kot so strpnost, sočutje in spoštovanje do drugih. Te vrednote so ključne za razvoj pozitivnih odnosov s sovrstniki ter za oblikovanje uspešnih medčloveških vezi. Otroci se učijo, da smo vsi različni in edinstveni, vendar lahko kljub temu živimo v harmoniji ter spoštujemo drug drugega. To pa je dragoceno spoznanje, ki lahko zelo vpliva na kakovost prihodnosti vsakogar.
Odrasli igramo odločilno vlogo
Starši oziroma odrasli imamo v procesu spodbujanja otrokove individualnosti pomembno vlogo. Pravzaprav je v veliki meri prav od nas odvisno, ali bo otrok, kakršen je v resnici (z vsemi močnimi in šibkimi področji vred), viden, slišen, razumljen in sprejet ali ne. Od tega pa je zelo odvisen tudi otrokov občutek lastne vrednosti, notranje moči in zadovoljstva.
Zato je pomembno, da starši, skrbniki in pedagogi spodbujamo otroke k dejavnostim, ki jih zanimajo, hkrati pa prisluhnemo oziroma damo prostor tudi njihovim čustvom. To bo pripomoglo k njihovemu celostnemu razvoju ter otrokom omogočilo, da bodo lažje postali močni, samozavestni in odgovorni posamezniki.
Nedavni komentarji